Antioksidanti delujejo proti oksidantom. Za oksidante je znano, da povzročajo oksidacijo, ki je v človeškem telesu nujno potrebna za razvoj in obstoj, istočasno pa zelo škodljiva. Varovalno proti tej škodljivosti pa delujejo antioksidanti. Naše celice nenehno oblegajo toksične oblike kisika, tako imenovani prosti radikali. Ti pri iskanju novega elektrona uničujejo zdrave celice in ustvarjajo še več prostih radikalov ter nadaljujejo nenadzorovano verižno reakcijo. Nenehne kisikove reakcije povzročajo mašenje žil, zdrave celice spreminjajo v rakave, pospešujejo okvare sklepov in načenjajo živčni sistem.
Vendar pa telo dobi s hrano tudi veliko antioksidantov, ki varujejo zdrave celice in odbijajo uničevalne. Kadar oksidanti številčno trajno presegajo antioksidante, se telo znajde pred visokim bolezenskim tveganjem. Oksidanti HDL-holesterol spreminjajo v LDL, ki maši arterije in povzroča arteriosklerozo; napadajo celični genetski material in povzročajo mutacije; uničujejo celice v mrežnici in očesni leči; motijo normalne procese v stenah žil in zvišujejo krvni pritisk; uničujejo živčne celice; povzročajo vnetja, kot sta artritis in astma; motijo spermatogenezo, kar lahko povzroči neplodnost in napake na plodu. Zato lahko svoje celice varujemo tako, da se poskušamo izogniti škodljivemu vnosu oksidantov iz okolja, istočasno pa celice oskrbujemo z antioksidanti v hrani in v obliki dodatkov k prehrani. Antioksidanti zmanjšujejo škodljivo delovanje kisika in prostih radikalov, poleg tega pa popravijo nekaj že storjene škode. Najbolj znani antioksidanti so vitamina C in E, betakaroten, koencim Q10, piknogenol, lutein, likopen in mineral selen.
Vitamin E pospešuje prekrvavitev arterij v nogah, preprečuje poškodbe ožilja, pospešuje transport maščob, varuje ožilje pred arteriosklerozo, preprečuje raka in zaustavlja rast rakavih celic, lajša simptome artritisa, varuje možgane pred degenerativnimi boleznimi in kot »vitamin plodnosti« uravnava delovanje spolnih žlez.
Vitamin C sodeluje pri nastajanju in obnavljanju vezivnega tkiva, pri absorpciji železa iz črevesja, krepi obrambne sposobnosti belih krvničk v imunskem sistemu, v jetrih sodeluje pri odstranjevanju strupov in zdravil, ki se nabirajo v krvi. C-vitamin je priporočljivo uživati večkrat na dan male količine, ker telo v vodi topnega C-vitamina ne more shranjevati.
Betakaroten oziroma provitamin A pa je potreben za normalno spolno dejavnost in razmnoževanje, za razvoj zarodka, za zaščito pred boleznimi srca in ožilja, za razvoj kosti, za razvoj rodopsina v očesu (omogoča zaznavanje barv), preprečuje raka pljuč, želodca, dojke, uničuje tumorske celice in povečuje odpornost proti okužbam.
Koencim Q10 je zelo pomembna spojina v telesu, saj sodeluje pri nastajanju 95 % vse energije v telesu. Vendar njegova količina z leti upada, zato nam začnejo pešati telesne in duševne moči, popušča delovanje srca in pojavijo se znaki staranja. Zato je priporočljivo uživati dodatke koencima Q10. Q10 varuje žile, poživlja pešajoče srce, znižuje krvni pritisk, spodbuja delovanje imunskega sistema, preprečuje poškodbe možganov ter podaljšuje mladost in življenje. Q10 pa lahko povečamo tudi z zadostno količino vitamina E, selena in B-vitaminov, ki so potrebni za izdelovanje Q10.
Najmočnejši in najučinkovitejši antioksidant pa je piknogenol: krepi krhke kapilare in izboljša mikrocirkulacijo, zmanjša tvorbo krvnih strdkov in širi žile, omogoča sproščanje mišičevja in deluje proti stresu, upočasnuje staranje kože. Ščiti pa tudi vitamin E pred oksidacijo, regenerira oksidirano obliko vitamina C in tako podaljša čas njunega delovanja. Vir piknogenola je skorja borovih dreves iz neokrnjenih gozdov JZ Francije.
Antioksidanti v hrani so najboljše varovalo v telesu; izboljšajo kvaliteto življenja in celo podaljšajo življenje. Da si zagotovimo čim več antioksidantov v hrani, izberemo rdeče grozdje namesto belega, rdečo čebulo namesto bele, zelje, cvetačo, brokoli surove ali malo kuhane, česen surov in zdrobljen, svežo in globoko zmrznjeno zelenjavo, olivno olje, pridobljeno po hladnem postopku, listnato zelenjavo temnozelene barve, sadje namesto soka, svež sok namesto konzerviranega ipd.
Jedi, ki vsebujejo veliko antioksidantov, so: arašidi, avokado, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnove žbice, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, vse zelene solate, zelje, žajbelj. Poudariti pa je treba, da moramo v enem dnevu užiti čim več različnih antioksidantov.
Res je, da za »povprečno zdravje« lahko dobimo vsa hranila v raznovrstni prehrani, toda za dolgo in zdravo življenje so potrebni antioksidantski dodatki k prehrani, ki so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Vse raziskave uživanja antioksidantov kot dodatkov k prehrani so dokazale, da si ljudje v povprečju podaljšajo življenje in reducirajo nastop bolezni. To je dokaz, da so antioksidantska hranila varna in da preprečujejo bolezni.
Kako ohraniti vitalnost in preprečiti nastanek kroničnih bolezni?
Čeprav brez kisika ni življenja, je kisik odgovoren za številne bolezni in staranje! Staranje pravzaprav predstavlja spremembe v telesu, ki nastanejo zaradi dolgoletne uporabe bioloških sistemov našega telesa.
Na leta ne moremo vplivati, na staranje pa lahko. 90 % bolezni odraslih je rezultat degenerativnih procesov, ki nastanejo s staranjem in so posledica delovanja prostih radikalov, ki nastanejo med biološkimi procesi, med stresom, z uživanjem hrane z dodanimi kemikalijami, nastajajo zaradi življenja v onesnaženem okolju, sevanja, UV-žarkov itd.
Z zgodnjim odkrivanjem in pravočasnim ukrepanjem lahko številne od teh bolezni preprečimo, lahko jih zdravimo ali pa se jim spremeni potek.
Spremembe, ki nastanejo z leti, se ne pojavljajo vedno enako, saj so kontrolirane tudi z genetskim zapisom, okoljem in predstavljajo integral vseh teh vplivov. Zadnja znanstvena dognanja kažejo tudi na vlogo inzulina in ostalih hormonov na biološke spremembe, pomembne za staranje. Tako postaja zmanjševanje presežka inzulina pomembno v programu, ki naj prepreči staranje. Upočasnitev staranja izboljša kontrolo hormonalnega stanja, kar omogoča tudi izbor hrane, ki zmanjšuje izločanje inzulina. Tako se vedno, kadar sedemo k obroku, odločamo o svojem modelu staranja. Že s samim izborom hrane lahko pričakujemo kar 20 let razlike med realnimi leti in med biološkimi leti. Zato preprečevanje staranja ne pomeni samo daljšega življenja, temveč kakovostno življenje. Tako s pravilno prehrano, zmerno fizično aktivnostjo in detoksikacijo telesa ter obvladovanjem stresa vplivamo na hormonalno stanje, ki je ključ tega programa proti staranju.
Z zdravljenjem in s programi, ki vplivajo na staranje, omogočimo boljše in daljše življenje. Upamo, da sto let. Ali to omogoča medicina ali tudi programi, ki jih danes ponujajo proti staranju? Je to redna fizična aktivnost, prehrana, izogibanje stresu ali kemikalijam, ki jih je vedno več v okolju in hrani ali v slabih odnosih? Ekologija psihe in ekologija kemije igrata pomembno vlogo pri ohranjanju vitalnosti in notranje energije. Ker je vsak človek izpostavljen drugačnim vplivom, težko napravimo enoten model, ki bi prepoznal zgodnje okvare, pomembne za razvoj bolezni, saj tudi naš organizem različno reagira na določen nivo nevarnih kemikalij in psihičnih obremenitev.
Pred odločitvijo o preprečitvi škodljivih vplivov na organizem mora vsak sam opraviti analizo vseh stvari, ki bi nam lahko škodovale in vplivale na kožo, dihala in srce, prebavni trakt, jetra, na kri in limfni sistem, ledvice in žleze. Zato se bomo najprej odločili za prehrano, ki vsebuje biološke sestavine, in enkrat na teden uživali le biološke sadne sokove, v program higiene bomo vključili tudi kopanje v vodi z dodanim solnim cvetom ali himalajsko soljo, masaža naj postane prijazna oblika nege telesa, prav tako vdihavanje bioloških olj v obliki aromaterapije v stanovanju ali v savni, kjer je pomembna še toplota pa tudi voda kot kopel ali kot hormonski stimulans v obliki čajev ali sadnih napitkov. Tu se priporoča dodajanje limone, ingverja, cimeta itd. Priporoča se uživanje dodatkov, ki povečajo antioksidantno aktivnost in aktivirajo obrambne celice in imunski sistem.
Pomembno je, da takoj izključimo tudi pasivno kajenje, hrano pa uživamo tako, da vzdržujemo primerno telesno težo, uživamo le zdrave maščobe (omega 9, omega 3 in gama linolensko kislino), uživamo le neprečiščene in kompleksne ogljikove hidrate in semena, ki vsebujejo beljakovine, vlaknine in olja, in le izbrane beljakovine živalskega porekla z veliko sadja in zelenjave, ki je bogata z barvili. Alkohol uživamo zmerno, kar pomeni 1–2 dl vina ali 3–5 dl piva na dan. Uživamo tudi vitaminske in specifične dodatke v hrani, ki zmanjšujejo tveganje za razvoj kroničnih degenerativnih in rakastih bolezni.
Zato v prehrani potrebujemo makro- in mikroprehrambne snovi. Dokazano je, da se je prehrana spremenila zlasti v zadnjem stoletju. Industrijski razvoj je popolnoma spremenil naravni ritem prehranjevanja, ki je bil človeku gensko določen že tisočletja. Na znanstveni analizi teh raziskav je postavljena tudi piramida zdrave prehrane. Tisočletja je bila osnova zdrave prehrane prav bazična hrana v piramidi mediteranske diete, ki je postala najbolj priljubljena oblika varovalne prehrane na svetu. To so potrdile tudi preventivne študije kroničnih bolezni, predvsem bolezni srca in rakastih bolezni.
Končni rezultat teh preiskav je bilo spoznanje, da lahko hrano uporabimo tudi kot zdravilo in da lahko z njo vplivamo tudi na hormonsko stanje organizma, psihični in fizični status ter obdobje zdravega življenja.
Tudi fizična aktivnost je pomembna pri ohranjanju in krepitvi zdravja, saj poveča porabo kalorij, ohranja moč mišic, poveča presnovo, zmanjša stres, preprečuje nastanek depresije, sprošča izločanje hormonov, ki preprečujejo staranje, izboljša samopodobo, kontrolira apetit, prebavo, zmanjšuje razvoj številnih rakastih bolezni (prsi, debelo črevo, prostata), izboljša spanje, prekrvavitev možganov, moč tetiv, zmanjšuje krvni tlak, nastanek sladkorne in kardiovaskularnih bolezni, poveča imunske odgovore, podaljša vitalnost in življenje. Ugodno vpliva tudi na videz in kakovost kože, las, na spolno življenje itd.
